Duševno zdravje postaja vse pomembnejša tema sodobne družbe. Nanj vpliva vrsta dejavnikov, od genske zasnove do življenjskih izkušenj. Kako ga ohranjamo in krepišmo? Pregled ključnih vidikov duševnega zdravja.
Kaj je duševno zdravje?
Duševno ali mentalno zdravje pomeni stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, se spoprijema z običajnimi življenjskimi stresi, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost.
Gre za dinamično stanje notranjega ravnovesja, ki mu omogoča obvladovanje vsakdanjih izzivov brez negativnih čustvenih odzivov kot sta tesnoba ali depresija. Dobro duševno zdravje je osnova za kakovostno življenje.
Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki
Nanj vplivajo tako genski kot okoljski dejavniki. Med dejavnike tveganja sodijo družinska obremenjenost, travmami dogodki, težave v odnosih, dolgotrajni stres, nizka samopodoba ipd. Ti povečujejo ranljivost za duševne motnje.
Obratno delujejo varovalni dejavniki. Sem sodijo pozitivna samopodoba, optimizem, socialna opora, prožnost pri spopadanju s težavami, zdrave življenjske navade in osebna rast. Ti krepijo odpornost in blažijo negativne vplive.
Najpogostejše duševne motnje
Duševno zdravje je kontinuum, nanj gledamo kot na večdimenzionalni spekter. Motnje se od dobrega zdravja razlikujejo po intenziteti, trajanju in posledicah simptomov.
Med najpogostejše sodijo anksioznost, depresija, motnje hranjenja, odvisnosti ter tiste, povezane s specifičnimi življenjskimi situacijami (izgorelost, žalovanje). Brez ustrezne obravnave vodijo v hujše in kronične oblike.
Stigmatizacija duševnih motenj
Duševne motnje so na žalost še vedno obdane s tabuji in nerazumevanjem. Posamezniki s težavami v duševnem zdravju so še vedno deležni stigmatizacije v družbi.
Ta izhaja iz neznanja in strahu pred drugačnostjo. Rezultira lahko v izključevanju obolelih iz družbe, slabših možnostih zaposlitve ipd. Škoduje tudi iskanju pomoči zaradi sramu in občutka manjvrednosti.
Odpravljanje stigme je ključni korak pri krepitvi duševnega zdravja v družbi. Potreben je osveščen in strpen dialog za povečanje razumevanja.
Kako skrbimo za duševno zdravje?
Ključno je aktivno ustvarjanje razmer in izbira življenjskega sloga, ki krepi naše zdravje. To vključuje uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnost, obvladovanje stresa, dovolj spanca, pozitivne socialne stike in osebnostno rast.
Preventiva z zgodnjim prepoznavanjem dejavnikov tveganja je učinkovitejša od zdravljenja že razvitih motenj. Pri slednjih pa je pomembno pravočasno iskanje strokovne pomoči.
6 nasvetov za boljše duševno zdravje
- Vsak dan posebno pozornost namenimo pozitivnim mislim.
- Družimo se z ljudmi, ki nas osrečujejo in spodbujajo.
- Izogibamo se dolgotrajnem stresu ter si privoščimo dovolj počitka.
- Telovadimo in pihamo svež zrak. Gibanje sprošča!
- Jejmo pestro hrano in omejimo sladkor ter maščobe.
- Sprejmimo občasno strokovno pomoč kot darilo sebi.
Brez skrbi za duševno zdravje ni dobrobiti. Zato si ga postavimo na prvo mesto!
Spodbujanje duševnega zdravja na delovnem mestu
Duševno zdravje zaposlenih postaja pomembna tema tudi na področju skrbi za kadre v podjetjih. Raziskave kažejo, da ima kar 30% izgubljenih delovnih dni vzrok v duševnih težavah, kot so stres, izgorelost in depresija.
Zato podjetja vpeljujejo programe kot so tečaji sproščanja med delovnim časom, anonimno svetovanje, spodbujanje medsebojne socialne opore ter ozaveščanje o pomenu duševnega ravnovesja. To ne le krepi zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih, ampak tudi produktivnost. Investicija v duševno zdravje delovne sile je torej projekt zagotovljene donosnosti.
Izzivi duševnega zdravja mladih
Posebno pozornost zasluži duševno zdravje mladih, saj gre za ranljivo skupino v obdobju številnih fizičnih in socialnih sprememb. Raziskave med slovenskimi mladostniki kažejo na porast anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in samopoškodbenih vedenj.
Ključnega pomena so preventivni programi na šolah in svetovalnih centrih za mlade. Le ti omogočajo early intervention in pravočasno pomoč mladim z znaki slabšega duševnega zdravja. S tem lahko preprečimo hujše in dolgotrajnejše posledice ter izboljšamo kvaliteto življenja prihodnjih generacij.
Kako je z duševnim zdravjem v Sloveniji?
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se delež oseb z duševnimi težavami v Sloveniji vztrajno povečuje. V letu 2020 je težave priznalo že 37% odraslih.
Najpogosteje se pojavljajo anksiozne motnje, depresija, odvisnost od alkohola ter motnje razpoloženja. Delež samomorov je glede na preostalo Evropo relativno visok, kar odraža neblagostanje dela prebivalstva.
Se je pa v zadnjih letih nekoliko zmanjšala stigma iskanja pomoči. Vedno več ljudi poišče psihoterapevtsko pomoč. Trend je pozitiven, kaže na večje zavedanje o pomenu duševnega ravnovesja. Imamo še veliko priložnosti za napredek!
Skrb za duševno zdravje mora postati imperativ sodobne družbe. Le tako bomo ustvarili pogoje za srečo in blaginjo vseh posameznikov. K zdravi prihodnosti!
